Društvo avtomatikov Slovenije je nepolitična, prostovoljna in strokovna organizacija občanov, ki se ukvarjajo z avtomatiko. V njej se lahko srečujejo, sodelujejo in delajo vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s problematiko avtomatizacije, informatizacije in robotizacije strojev, naprav, procesov, proizvodnje, itd., oziroma širše rečeno, tisti, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja tehničnih sistemov in procesov. Društvo ima svoj formalni sedež na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, Tržaška 25, 1000 Ljubljana. Trenutni predsednik Društva avtomatikov Slovenije je doc. dr. Gorazd Karer, zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa njegov predsednik. Glasilo društva je Elektrotehniški vestnik in revija Avtomatika, društvo pa ima tudi svojo domačo stran, ki služi informiranju javnosti in izmenjavi informacij med člani.

Članstvo društva je v pogledu organizacij, iz katerih prihajajo posamezni člani, zelo heterogeno. Med člani najdemo strokovnjake, ki prihajajo iz različnih podjetij uporabnikov avtomatizacije, strokovnjake iz inženirskih podjetij, ki ponujajo storitve in opremo na tem področju, strokovnjake iz državne uprave in tudi raziskovalce in profesorje iz inštitutov ter univerz. Trenutno šteje društvo okrog 150 članov.

Društvo avtomatikov Slovenije je včlanjeno v Mednarodno federacijo za avtomatsko vodenje (International Federation of Automatic Control – IFAC). Združenje IFAC trenutno povezuje 49 držav članic.

Vodstvo društva (mandat 2023–2027)

• Gorazd Karer – predsednik
• Božidar Bratina – podpredsednik
• Simon Tomažič – tajnik
• Milan Rotovnik – blagajnik
• Nenad Muškinja – član
• Sašo Blažič – član
• Boštjan Pregelj – član
• Andrej Rotovnik – predstavnik industrije
• Giovanni Godena – član

Namen društva je povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s problematiko avtomatizacije in sorodnih dejavnosti, zato da bi skupaj uresničevali določene cilje in naloge. Najvažnejše naloge društva so:

• prispevati k razvoju in napredku avtomatizacije kot znanstveno-tehnične discipline,
• skrbeti za dvig strokovne ravni svojih članov,
• stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomočjo različnih medijev in sredstev sodobnih komunikacij,
• vzpodbujati vzgojo kadrov s področja avtomatike in sodelovati pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih programov,
• vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, delovnih organizacij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah s področja avtomatike,
• poglabljati sodelovanje med člani društva ter sodelovati z drugimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini,
• vzpodbujati tehnično ustvarjalnost, izumiteljstvo, racionalizatorstvo, konstruktorstvo in raziskovalno dejavnost,
• podpirati objavljanje strokovnih člankov in izdajanje strokovne in znanstvene literature s področja dejavnosti društva.

Zastavljene cilje in naloge društvo realizira na različne načine, kot npr.:

• z mobilizacijo članov za dosego postavljenih ciljev in s koordinacijo njihovega dela,
• z organizacijo strokovnih sestankov, predavanj, konferenc, posvetovanj, razprav, seminarjev, razstav in tečajev,
• s stalnimi in občasnimi komisijami za proučevanje in reševanje strokovne problematike s področja avtomatike,
• s sodelovanjem v akcijah, ki jih organizirajo sorodna društva,
• s sodelovanjem s sponzorji, itd..

Društvo svoje cilje uresničuje z organizacijo konferenc, strokovnih predavanj, ekskurzij ter sodelovanjem z raziskovalnimi institucijami in industrijo. Med pomembnejšimi dogodki so konferenca Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu (AIG), sodelovanje pri konferenci ERK ter aktivnosti za popularizacijo avtomatike med študenti in dijaki.

Ideja o ustanovitvi Društva avtomatikov Slovenije se je porodila leta 1987, ko je postalo jasno, da je vsako sodelovanje v mednarodnih zvezah, predvsem v IFAC-u možno le preko domače organizacije, ki je pa ni bilo. Postopek registracije društva je zahteval statut, programsko zasnovo, evidentiranje vodilnih funkcionarjev (predsednika in tajnika) mnenje SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva), zapisnik ustanovnega občnega zbora in overovljene podpise desetih ustanovitvenih članov. Statut in programsko zasnovo smo obravnavali na sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev Društva avtomatikov Slovenije, ki je bil 14. junija 1988 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo 27 bodočih članov, vodil pa ga je prof. dr. Drago Matko, ki je tudi pripravil osnutke zahtevanih dokumentov. Na sestanku smo potrdili osnutek statuta in programske zasnove ter evidentirali prof. Ludvika Gyergyeka za predsednika in prof. Draga Matka za tajnika. Vse tri dokumentacije smo naslednji dan poslali Republiški konferenci SZDL in jih prosili za njihovo stališče. RKSZDL je o naši vlogi razpravljala 15. septembra 1988 in izdelala pozitivni mnenje. Ker smo predvideli institucionalno povezavo v Elektrotehniško zvezo Slovenije, smo jih prosili za njihovo privolitev. Elektrotehniška zveza je na svoji seji 14.12.1988 dovolila vključitev Društva avtomatikov Slovenije. Ustanovni občni zbor društva je bil 12.1.1989. Uvodni poročili sta imela prof. Ludvik Gyergyek: »Razvoj avtomatike kot program Slovenije« in prof. Drago Matko: »Priprave na ustanovitev Društva avtomatikov Slovenije«. Za prvega predsednika je bil izvoljen prof. Gyergyek za tajnika pa prof. Drago Matko. Pri sodišču smo 17.1.1989 overili podpise ustanovnih članov in 20.1.1989 prosili Republiški sekretariat za notranje zadeve za vpis Društva v register. Le ta je 14.4.1989 izdal odločbo za vpis Društva avtomatikov Slovenije v register društva.

Dejavnost društva seveda stoji ali pa pade na ljudeh. Čeprav so pri aktivnostih društva v takšni ali drugačni obliki sodelovali številni člani, je prav, da izpostavimo tiste, ki so najbolj zaznamovali nastanek, dejavnost in razvoj društva. V tem smislu moramo na prvo mesto postaviti častne člane, ki so naziv častnega člana pridobili zaradi svojih zaslug za nastanek in utemeljitev področja avtomatike na slovenskem in za svoj prispevek k dejavnosti društva.

Društvo je naslednjim članom podelilo naziv častni član:

• akademik prof. dr. Ludvik Gyergyek
• prof. dr. France Bremšak
• prof. dr. Dali Đonlagić
• prof. dr. Drago Matko
• prof. dr. Stanko Strmčnik

Društvo je naslednjim članoma podelilo naziv zaslužni član:

• prof. dr. Peter Šega
• prof. dr. Karel Jezernik
• prof. dr. Boris Tovornik
• Jože Pukl

Operacijska, vsebinska in operativna dejavnost pa v veliki meri sloni na članih Izvršnega in Nadzornega odbora društva. Delovanje društva je od ustanovitve naprej vodilo šest Izvršnih odborov in nadziralo šest Nadzornih odborov.

Vodstvo društva (mandat 2023–2027)

Izvršni odbor

• Gorazd Karer – predsednik
• Božidar Bratina – podpredsednik
• Simon Tomažič – tajnik
• Milan Rotovnik – blagajnik
• Nenad Muškinja – član
• Sašo Blažič – član
• Boštjan Pregelj – član
• Andrej Rotovnik – predstavnik industrije
• Giovanni Godena – član

Nadzorni odbor

• Drago Matko – predsednik
• Boris Tovornik – član
• Pavle Boškoski – član